Glavna razlika mednizkonapetostne sijalkein visokonapetostnih svetilk je, da uporabljajo različna napetostna območja. Na splošno so nizkonapetostne svetilke tiste, ki delujejo na nizkonapetostni enosmerni vir napajanja (običajno 12 voltov ali 24 voltov), visokonapetostne svetilke pa tiste, ki delujejo na 220 voltov ali 110 voltov izmeničnega toka.
Nizkonapetostne sijalke se pogosto uporabljajo v notranji razsvetljavi, krajinski razsvetljavi in drugih priložnostih, ki zahtevajo dekorativno ali delno osvetlitev, kot so ksenonske sijalke, LED sijalke, halogenske sijalke itd. Zaradi nizke napetosti so varne in zanesljive za uporabo ter lahko učinkovito varčujejo z energijo. Vendar pa za pretvorbo zahtevajo tudi dodatno nizkonapetostno napajanje (transformator itd.), kar poveča stroške in kompleksnost.
Visokonapetostne žarnice se običajno uporabljajo v makro razsvetljavi, zunanji razsvetljavi in drugih priložnostih, ki zahtevajo širok spekter razsvetljave, kot so ulične svetilke, kvadratne luči, neonske luči itd. Zaradi visoke napetosti jih je mogoče neposredno priključiti na vir napajanja, kar je relativno priročno za uporabo. Vendar pa hkrati obstajajo tudi potencialne varnostne nevarnosti, kot je električni udar. Poleg tega imajo žarnice visokonapetostnih žarnic relativno kratko življenjsko dobo in jih je pogosto treba zamenjati.
Zato je pri izbiri svetilke treba upoštevati različne dejavnike, kot so zahtevani svetlobni učinek, okolje na lokaciji in varnostne zahteve, ter izbrati primerno nizkonapetostno ali visokonapetostno svetilko.
Čas objave: 9. avg. 2023
