Zunanja krajinska razsvetljava kot pomemben del krajine ne prikazuje le koncepta krajine
Metoda je tudi glavni del prostorske strukture za aktivnosti ljudi na prostem ponoči. Znanstvena, standardizirana in uporabniku prijazna zunanja krajinska razsvetljava ima zelo pomemben praktičen pomen za izboljšanje okusa in zunanje podobe krajine ter izboljšanje kakovosti življenja lastnikov. Ta metoda upravljanja bo pojasnila metode upravljanja zunanje krajinske razsvetljave s treh vidikov: področja uporabe krajinske razsvetljave, zahtev za izbiro in postopka namestitve.
1. Območje uporabe talnih luči
Razsvetljava krajinskih struktur, skic, rastlin, trdih tlakovcev. Uporablja se predvsem za razsvetljavo fasad s trdimi tlakovci, razsvetljavo dreves itd. Ni primerno razporejati razsvetljave dreves in fasad v grmičastih območjih, saj bo svetloba tvorila prekomerne sence in temna območja (slika 1-1); talne luči niso primerne za postavitev v trda tla ali trato z nizko gladino vode ali drenažo, saj bo nakopičena voda po dežju prekrila telo svetilke; ko je zakopana svetilka nameščena na trati (ne na območju, kjer so ljudje pogosto aktivni), je steklena površina približno 5 cm višja od površine trate, da voda po dežju ne potopi steklene površine svetilke.
Slika 1-1 Vkopanih luči ne smete nameščati v grmičevna območja
2. Zahteve za izbor – svetle barve
Težava: Šumna in lažno barvna svetloba ni primerna za uporabo v nočnem okolju človeških naselij. Zahteve: Bivalno svetlobno okolje mora imeti naravno barvno temperaturo (2000–6500 K barv)
Izbira temperature), prilagodite barvno temperaturo svetlobe glede na barvo rastline, na primer za zimzelene rastline je treba uporabiti 4200 K. Za rdečelistne rastline mora biti barvna temperatura 3000 K.
Obrt z svetilkami
Slika 1-7 v talnih svetilkah brez poševnega roba
Slika 1-8 Vkopane luči s poševnim robom
Zahteva: Izberite vkopano svetilko s poševnim pokrovom in po namestitvi robove svetilke zatesnite z vodoodpornim lepilom ali lepilom za steklo (kot je prikazano na sliki 1-8).
Bleščanje
Slika 1-9 Učinek bleščanja zaradi osvetljenih talnih luči
Slika 1-10 Bleščanje dekorativnih vkopanih luči
Vse talne svetilke (večje moči, osvetlitev fasad, rastlin) potrebujejo ukrepe proti bleščanju. Na primer namestitev mrež za nadzor svetlobe, nastavljiv kot osvetlitve svetilk in uporaba asimetričnih reflektorjev v svetilkah (kot je prikazano na sliki 1-11).
Slika 1-11 Rešetka za nadzor svetlobe
Prosojna površina vseh dekorativnih talnih svetilk (nizke moči, za vodenje in dekoracijo) mora biti polirana. Obdelava s peskom, širok snop, brez očitnega občutka svetlobnega vira, ko so prižgane (kot je prikazano na sliki 1-12).
Slika 1-12 Vkopane luči po glaziranju
3. Postopek namestitve
Nisem uporabljal dodatne opreme (ohišja)
Slika 1-13 Neposredna namestitev zakopanih luči na travniku
Slika 1-14 neposredna namestitev zakopanih luči na trdih površinah
Težava: Vgradna svetilka je neposredno zakopana v trato brez vgradnih delov, njen ožičenje pa je neposredno zakopano v zemljo. Hkrati pod vgradno svetilko ni plasti gramoza za pronicanje in plasti peska za absorpcijo vode. Če se po dežju nabere voda, bo to povzročilo električno prevodnost ali kratek stik (slika 1-13).
Svetilka je neposredno zakopana v trdo tlakovanje brez vgrajenih delov, svetilka pa ima aluminijasto ohišje, ki po toplotnem raztezanju in krčenju presega premer odprtine tlakovanja ter se razteza in upogiba iz tal, kar povzroča neravna tla (kot je prikazano na sliki).
1-14). Zahteve: Standardna namestitev z uporabo vgrajenih delov. Odprtina v trdem tlaku je nekoliko večja od premera ohišja svetilke, vendar manjša od zunanjega premera jeklenega obroča (kot je prikazano na sliki 1-15).
Slika 1-15 Vgrajena svetilka je nameščena v vgrajenem delu
Vlagavdor
Težava: Zaradi toplotnega raztezanja in krčenja zraka v votlini svetilke zunanji atmosferski tlak potiska vlažen zrak v votlino svetilke, kar lahko povzroči eksplozijo svetilke ali kratek stik. Pravilen način namestitve: 1) Med postopkom dostave vzorca je treba preveriti vodoodpornost svetilke, da se zagotovi, da je vodoodpornost nad IP67 (Metoda: Zakopano svetilko postavite v posodo z vodo, steklena površina je približno 5 cm od gladine vode in jo vklopite za poskusno delovanje 48 ur. Med tem časom stikalo vklopite in izklopite vsaki dve uri. Približno šestkrat preverite vodoodpornost pri segrevanju in ohlajanju). 2) Žična povezava mora biti dobro zatesnjena: Priključna odprtina zakopane svetilke ima običajno poseben tesnilni gumijast obroč in pritrdilni element iz nerjavečega jekla. Najprej napeljite kabel skozi gumijast obroč in nato privijte pritrdilni element iz nerjavečega jekla, dokler žice ni mogoče izvleči iz tesnilnega gumijastega obroča. Pri povezovanju žic in vodnikov uporabite vodoodporno razvodno omarico. Po končanem ožičenju zlepite in zatesnite rob razvodne omarice ali notranjost napolnite z voskom.
3) Med gradnjo je treba izvesti čiščenje pred pronicanjem podzemne vode. Za zakopane luči, nameščene na travniku, je treba uporabiti trapezoidne stebraste vgradne dele z majhnim zgornjim ustjem in velikim spodnjim ustjem, za trde površine pa so vgradne dele v obliki soda. Pod vsako zakopano svetilko naredite prepustno plast gramoza in peska.
4) Po namestitvi zakopane svetilke odprite pokrov in ga po pol ure po vklopu svetilke pokrijte, da ohranite notranjo votlino svetilke v določenem stanju vakuuma. Za pritiskanje tesnilnega obroča pokrova svetilke uporabite zunanji atmosferski tlak.
Čas objave: 27. januar 2021
